Skrbništvo nad otroki in stiki

Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo

Otroka se lahko na podlagi sporazuma staršev ali odločitve sodišča zaupa:

• v skupno varstvo in vzgojo obema staršema,
• v varstvo in vzgojo enemu od staršev ali pa se odloči da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

V primeru, ko se zunajzakonska ali zakonska partnerja razideta in imata skupne otroke, je nujno potrebno urediti status otrok. Takrat se je potrebno dogovoriti s kom in kje bodo otroci živeli. Hkrati pa je potrebno tudi določiti na kakšen način bodo potekli stiki s staršem, kateri ne bo imel skrbništva nad otroki. O zaupanju otroka v varstvo in vzgojo odloča sodišče ter določitvi preživnine, predhodno pa posvetovalni sestanek s staršema opravijo na pristojnem centru za socialno delo, kjer staršema pomagajo, da se o skrbništvu, stikih in preživnini sporazumno dogovorita. Ne glede na dogovor staršev, bo sodišče dogovor pretehtalo in mu sledilo le, če bo ugotovilo, da je to v korist otrok. V tovrstnih primerih gre za specialno zakonsko določbo, ko sodišče izjemoma lahko odloči drugače, kot sta želela starša. Odloči lahko celo proti volji obeh, če presodi, da dogovor ni v korist otroka. V praksi se to sicer redko dogaja, vendar v postopkih, ko je ta, je nujno potrebno ves čas zasledovati korist otrok.

Včasih se, iz takšnih in drugačnih razlogov, starša ne moreta sporazumeti kaj je za otroke najboljše in si oba želita skrbništvo nad njimi. Ne moreta se dogovoriti glede stikov in tudi ne glede višine preživnine, zato takrat eden ali vsak od njiju angažira odvetnika, ki poskuša njuna stališča zbližati in doseči sporazum, ki bo v korist otrok. Včasih tudi s pomočjo odvetnikov to ni mogoče in je sodišče tisto, ki odloči komu bodo otroci zaupani v varstvo in vzgojo, na kakšen način bodo potekali stiki in določi višino preživnine.

Treba je vedeti, da kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Stiki

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka.

Otrok ima pravico tudi do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanja rejnica ali rejnik , prejšnji ali sedanji zakonec, zunajzakonska partnerica ali zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.

Skupno starševstvo

Oba starša pri otroku igrata pomembno vlogo, zato je mogoče dogovoriti tudi t.i. skupno starševstvo in sodišče odloči o skupnem varstvu in vzgoji otrok obema staršema. V takem primeru mora sodišče odločiti o stalnem prebivališču otroka in o tem kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka ter o otrokovem preživljanju. Predhodno je tudi v tovrstnih primerih potrebno pridobiti mnenje CSD, upošteva pa se tudi otrokovo mnenje, ki ga ta izrazi sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Za dobro pripravo vaših argumentov in zastopanje v družinskih sporih mi pišete na e-mail info@odvetnica-kundija.si ali me pokličete na številko 051 766 755 ali 0590 12 805.

Vnaprej izražena volja staršev

Družinski zakonit omogoča, da lahko starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede:

–        osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo,
–        sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb,
–        posvojitelja ali
–        skrbnika.

Ni nujno, da je volja staršev enaka, saj lahko vsak starš sam določi osebo ali sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb. V primeru, da se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, pa o upoštevanju volje presodi sodišče. Prav tako sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.