Stečaj podjetja

Stečajni postopek nad pravno osebo

Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno. Poznamo stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščin. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Upnik, ki predlaga stečaj dolžnika, pa mora insolventnost svojega dolžnika dokazati.

Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.

Založitve predujma je oproščen dolžnik in delavec, če je njegov delodajalec postal trajneje nelikviden in zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkom in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti.

Namen vodenja stečajnih postopkov je v uresničitvi interesov upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev v enakem deležu, kot drugi upniki, ki imajo istovrstno terjatev.

Insolventnost

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost*), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben**.

*Trajnejša nelikvidnost

Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:

1.     pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

–  če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

–  če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali

–  če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

2.     pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

–  s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali

–  s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali

–  z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,

3.     pri dolžniku, ki je potrošnik:

–  če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali

–  če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

**Dolgoročna plačilna nesposobnost

Dolgoročno plačilno nesposobna postane pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost takrat, ko je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti, kar pomeni, da postane prezadolžena. Pri kapitalskih družbah velja, da postanejo dolgoročno plačilno nesposobne, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik je postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:

1.     s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

2.     s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.