Izjava o dejstvih in okoliščinah

Ste vedeli, da se imate ob očitanju prekrška pravico izjaviti o dejstvih in okoliščinah?

Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Vendar prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja  o prekršku obvesti in ga pouči:

– da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje,

– da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

Pouk iz prejšnjega odstavka in izjavo kršitelja prekrškovni organ vnese v zapisnik ali uradni zaznamek. Vsebina zapisnika oziroma uradnega zaznamka se kršitelju prebere in se mu vroči prepis, kar kršitelj potrdi s svojim podpisom. Če kršitelj vročitve noče potrditi s podpisom, se to zaznamuje na zapisniku oziroma uradnem zaznamku.

V kolikor pa se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku, je prekrškovni organ dolžan pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja pisno obvestiti o prekršku in ga poučiti o pravicah iz Zakona o prekšrkih (ZP-1). V takem primeru se ima kršitelj pravico pisno izjaviti o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila. Pri čemer pa ne gre za pet delovnih dni, ampak štejeta tudi sobota in nedelja ter morebitni prazniki.

Odločba o prekršku se namreč ne more opirati na izjavo kršitelja, če ta ni bil poučen o pravicah iz Zakona o prekršku ali če dani pouk ni vpisan v zapisnik ali v uradni zaznamek oziroma v pisno obvestilo.