Odškodnina v primeru zdravniške strokovne napake

Medicinska oz. zdravniška strokovna napaka in odškodnina

Se vam je zaradi zdravljenja oziroma operativnega posega bistveno poslabšalo zdravstveno stanje? Menite, da je prišlo do tega zaradi strokovne napake? Odškodninski postopki v primeru zdravniške napake so zagotovo eni izmed najbolj zahtevnih, zato praviloma izvensodno ne prihaja do sklenitev poravnav, ampak je treba svojo pravico poiskati na sodišču. Hkrati je potrebno uvodoma zapisati, da gre za drage in dolgotrajne postopke, zato je ključnega pomena, da vam pred začetkom postopkov svetuje nekdo, ki ima s tovrstnimi odškodninskimi postopki izkušnje in lahko realno oceni vaše možnosti za uspeh ter vam predstavi potek sodnega postopka.

Pravna podlaga za odločanje o temelju odškodninskega zahtevka zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti in strokovne napake med zdravljenjem, je v določbah Obligacijskega zakonika, Zakona o zdravstveni dejavnosti – v nadaljevanju ZZDej (strokovna napaka) in v Zakonu o pacientovih pravicah (pojasnilna dolžnost).

Zdravstveni delavci morajo zdravstveno dejavnost opravljati v skladu s sprejeto zdravstven doktrino in drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Za škodo, ki jo povzročijo pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (zanjo zavarovalnica pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če se dokaže, da so zdravstveni delavci ravnali tako, kot je bilo treba. Ker gre za poklicno dejavnost, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da zdravnik ne ravna tako kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (strokovna medicinska napaka) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti (opustitev pojasnilne dolžnosti). V obeh primerih povzročitelj škode odgovarja za škodo le, če so izpolnjene vse predpostavke civilnega delikta: protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo ter krivda povzročitelja. Prve tri predpostavke dokazuje oškodovanec, četrta se domneva.