Vam očitajo storitev kaznivega dejanja?
Ste osumljeni storitve kaznivega dejanja? Poznate dovolj dobro svoje pravice? Kazen se sme uporabiti, če je dokazano, da je obtoženec zares storilec dejanja, ki ga je obtožen, in če je ugotovljeno, da je kriv.
Obdolženec sme imeti zagovornika ves čas, ko teče kazenski postopek. Obdolženca je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju. Zagovornika pa smejo obdolžencu najeti tudi njegov zakoniti zastopnik, zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik.
V predkazenskih in kazenskih postopkih je odnos med odvetnikom in obdolžencem oziroma obtoženec ključen, zato si ves čas prizadevam, da sem v pogostih stikih stranko in, da mi ta lahko popolnoma zaupa. Le učinkovita komunikacija in zaupanje vodita k najboljšim rezultatom. Dobro poznavanje vseh relevantnih okoliščin in stranke same vodi namreč do poznavanja vseh olajševalnih okoliščin, ki lahko pripomorejo do izreka čim milejše kazni tudi, če pride do obsodbe.
Na področju kazenskega prava za stranke opravljamo naslednje storitve:
- zagovor osumljencev oz. obdolžencev v predkazenskem (npr. zaslišanje na policiji, hišna preiskava) in kazenskem postopku,
- pogajanja s tožilstvom v primeru priznanja krivde,
- sestava in vložitev kazenske ovadbe,
- zastopanje po zasebnih kazenskih tožbah,
- zastopanje oškodovancev kot subsidiarnih tožilcev,
- pravno svetovanje in priprava pravnih mnenj v zvezi s posameznimi posli gospodarskimi posli s kazenskopravnega vidika,
- sestava in vložitev premoženjskopravnega zahtevka.
Pogovorite se z odvetnikom
Vam očitajo storitev kaznivega dejanja? Zaupajte nam vaš primer.
Za pravno svetovanje oziroma zagovarjanje v predkazenskem ali kazenskem postopku mi pišete na e-mail: info@odvetnica-kundija.si ali me pokličete na številko 051 766 755 ali 0590 12 805.
Suzana Kundija – odvetnica
Oškodovanec v kazenskem postopku
Oškodovanec je oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njen zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.
Kot oškodovanec imate v kazenskem postopku poseben položaj. Sodišče vas bo povabilo na glavno obravnavo, na kateri boste lahko, če boste tako želeli, tudi sodelovali. Kot oškodovanec imate pravico, da vas zastopa odvetnik.
Obdolženec v kazenskem postopku
Obdolženec se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Če si osumljenec, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premoženjske razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in stroške države postavi policija, če je to v interesu pravičnosti.
Obdolžencu se mora že pri prvem zaslišanju povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev.
Obdolžencu se mora omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist.
Obdolženec se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.
Nasilje v družini
Nasilje v družini je prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu – žrtvi oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
Hišna preiskava
Subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi ni pravno formalni lastnik stanovanja, ampak njegov dejanski uporabnik. Pri tem ni potrebno, da bi obdolženec prostor uporabljal za stanovanje, saj je kot uporabo prostora namreč treba razumeti tudi uporabo za druge namene in ne zgolj za namene stanovanja. S hišno preiskavo se posega v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, v okviru širšega kroga pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Zato bo pri hišni preiskavi v prvi vrsti obvezna navzočnost tistega, v čigar varovano pravico oziroma zasebnost se posega, to je stanovalec oziroma dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik.