Odvetnik za zastopanje v zapuščinskem postopku

Zastopanje v zapuščinskem postopku

Zastopanje v zapuščinskem postopku se nanaša na pooblaščeno osebo, ki zastopa interese dedičev v postopku razdelitve zapuščine.

Gre sicer za nepravdni postopek v katerem so stranke postopka dediči zapustnika. Sodišče najprej ugotovi kdo so dediči, določi obseg zapuščine ter določi deleže po katerih bodo dediči dedovali.

Pri dedovanju gre za univerzalno pravno nasledstvo, zato dediči vstopijo v pravice in obveznosti zapustnika, torej dedujejo tako premoženje kot tudi dolgove, če ti so. Če je vrednost zapuščine manjša od dolgov, se dediči lahko izrečejo, da zapuščine ne sprejemajo in posledično ne bodo dedovali ni obveznosti po zapustniku. V takem primeru govorimo o odpovedi dedovanju oziroma odpovedi dediščini.

zastopanje v zapuščinskem postopku

Postopek pred sodiščem se začne, ko to od upravne enote prejme smrtovnico. Na kakšen način bo postopek potekal, je odvisno od tega kaj vse obsega zapuščina. Sodišče lahko opravi popis in cenitev premoženja, razglasi oporoko, če je bila sestavljena za čas zapustnikovega življenja, zavaruje zapuščino ali imenuje njenega skrbnika, če med dediči prihaja do konfliktov oziroma se ne morejo skrbeti oziroma upravljati z zapuščino. In vsa ta dejanja so lahko opravljena še pred razpisom naroka. Mladoletnik otrokom, ki so dediči po zapustniku, sodišče s sodelovanjem pristojnega centrom za socialno delo, s sklepom postavi skrbnika.

Zapuščinski postopek je končan, ko sodišče izda pravnomočen sklep o dedovanju. Sklep veže vse stranke, ki so sodelovale v postopku dedovanja.

Stranke postopka na zapuščinski obravnavi odvetnika za dedno pravo ne potrebujejo, saj zastopanje po odvetniku ni obvezno. Priporočljivo pa je, da se predhodno opravi primerno svetovanje, če se dedičem porajajo vprašanja, saj sodišče ni pristojno, da bi dedičem nudilo pravno zastopanje oziroma ne daje pravnih nasvetov. Zastopanje na zapuščinski obravnavi s pomočjo odvetnika za dedovanje je primerno predvsem takrat, ko je dedičev več, med njimi pa ni soglasja glede dedovanja. V takem primeru lahko tudi odvetniki, ki jih imajo stranke v zapuščinskem postopku pomagajo, da pride do sklenitve dednega dogovora.

Zapuščinska razprava oz. obravnava

Obravnava v postopku dedovanja ni obvezni del zapuščinskega postopka in je sodišče ne razpiše, če zapustnik ni zapustil premoženja, ki ga je potrebno dodeliti oziroma razdeliti med dediče. Zapuščinska razprava ni razpisana niti takrat, če s strani dedičev ni zahtevana in se lahko sami sporazumejo o razdelitvi dediščine ali jo le sprejmejo oziroma se ji odpovejo.

Na zapuščinski obravnavi se obravnavajo zgolj nesporna dejstva med dediči. V primeru spora med dediči zapuščinsko sodišče dediče, s sklepom, napoti na pravdo, zapuščinski postopek pa se prekine.

Takšni spori so lahko glede veljavnosti oporke, o obstoju razlogov za razdedinjene, o obsegu zapuščine, izločanju zapuščine, itd.. V takšnih primerih je zagotovo dobrodošlo, da vas zastopa odvetnik za dedno pravo.

Sklep o dedovanju

Sodišče izda sklep o dedovanju, ko so znani dediči, obseg zapuščine in njena razdelitev po dednih deležih. Kadar je več dedičev ti običajno sklenejo dedni dogovor, da se zapuščina smiselno razdeli. V takšen dogovor se lahko vključi tudi druge pravice in obveznosti.

Pravnomočni sklep o dedovanju je zavezujoč za vse stranke, ki so sodelovale v postopku. Včasih pa se zgodi, da se na kakšno premoženje zapustnika pozabi ali se ga najde šele kasneje. Ali pa se pojavi dedič, ki je bil pomotoma spregledan. Sodišče v takem primeru ne odpira na novo zapuščinskega postopka, ampak dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, napoti na pravdo. Vendar pozor, roki so omejeni. Bistveno lažji in manj zapleten je postopek, ko dediči ostanejo isti in je predmet dedovanja samo dodatno premoženje. V takem primeru sodišče izda dodatni sklep o dedovanju. V kolikor se prepoznate v kateri izmed opisanih situacij, vam je lahko v pomoč odvetnik za dedovanje.

Zastopanje v zapuščinskem postopku

Zastopanje v zapuščinskem postopku je običajno po odvetniku, ki se ukvarja z dednim pravom. Zastopanje je potrebno predvsem, ko prihaja do konfliktov med dediči oziroma so njihovi interesi različni. Včasih se dediči počutijo spregledane s strani zapustnika, ali pa dvomijo v pristnost oporoke. Ali menijo, da so drugi dediči za čas življenja prejeli že bistveno več daril od zapustnika kot sami in želijo, da se jim to všteje v dedni delež. Zastopanje po odvetniku za dedno pravo je v takih primerih priporočljivo, če ne celo nujno.

Imate pravno vprašanje? Potrebujete pravno zastopanje?

Odvetnica Suzana Kundija
Tavčarjeva ulica 10
1000 Ljubljana