Dedovanje

Dedovanje je postopek, ki se začne po smrti zapustnika. S smrtjo zapustnika preide premoženje in dolgovi zapustnika na njegove dediče. To pomeni, da se po smrti osebe njeni premoženjski elementi, kot so denar, nepremičnine, vozila, delnice, intelektualna lastnina in druge stvari, prenesejo na druge osebe, ki so določene kot dediči v oporoki ali v skladu z zakonom. V kolikor je dedičev več in med njimi prihaja do nesoglasij, vam je lahko v pomoč odvetnik za dedovanje.

Dedovanje je lahko oporočno ali zakonito, kar ureja Zakon o dedovanju.

Na dedovanje ima lahko vpliv zapustnik že pred njegovo smrtjo in tako v času svojega življenja določi krog svojih dedičev in komu bo namenil kakšno premoženje. Priporočljivo je, da oseba poskrbi za ustrezno načrtovanje svojega premoženja že med življenjem, da se izogne sporom, ki bi nastali med dediči, po njeni smrti. Navedeno lahko stori tako, da napiše oporoko, pri čemer je potrebno poskrbeti, da je ta napisana pravilno, da bo na sodišču veljala. Pri sestavi oporoke vam lahko pomaga odvetnik, ki bo poskrbel za pravilno obličnost in hrambo oporoke, da bo po smrti prišla na sodišče. Temu pravimo oporočno dedovanje.

V kolikor oporoke ni, bo nastopilo zakonito dedovanje. Zakon o dedovanju jasno določa kdo bodo upravičeni dediči ter kakšni bodo njihovi deleži. Pri čemer velja omeniti, da četudi je oporoka pravilno in veljavno narejena, ni mogoče izločiti nujnih dedičev in se izogniti nujnemu deležu.

Kljub temu, da je postopek dedovanja nepravdni postopek, so spori okoli ugotovitve obsega zapuščine lahko precejšnji, sploh, če gre npr. za predhodna vlaganja v nepremičnine, ki so predmet zapuščine. Dedovanje je lahko zapleten postopek, ki zahteva pravno in davčno svetovanje.

Dedovanje po zakonu

Kadar volja zapustnika ni zapisana v oporoki, pride do dedovanja po zakonu kot to določa Zakon o dedovanju. Poznamo več dednih redov, ki si sledijo po vrstnem redu. Prednost pri dedovanju imajo tisti, ki so zapustniku bližje, npr. zakonec ali zunajzakonski partner in potomci. Med potomce seveda štejejo tudi potomci, ki jih je imel zapustnik z drugim partnerjem, torej vsi sinovi in hčere zapustnika. V kolikor obstajajo potomci v prvem dednem redu, do dedovanja drugega dednega reda ne pride. Vsak nadaljnji dedni red vključuje bližje do najbolj oddaljenih sorodnikov zapustnika. Bolj kot se dedni red oddaljuje, težje je ugotoviti obseg dedičev, zato v tem primeru ne bo odveč nasvet odvetnika za dedovanje.

Dodati pa je, da poznamo tudi vstopno pravico, zato ne bo dedoval drugi dedni red, če po vstopni pravici pridejo v poštev potomci prvega dednega reda. Včasih je res zapleteno ugotoviti obseg dedičev, čeprav je to že samo po sebi stvar sodišča, ki išče dediče in na zapuščinsko obravnavo povabi tiste, ki so upravičeni dedovati po zakonu. Pa kljub temu prihaja do sporov kdo je dedič in kdo ni, sploh pri zunajzakonskih partnerjih, ki preživijo zapustnika. V tem primeru je vsekakor priporočljivo, da nasvet poiščete pri odvetniku za dedovanje sploh, če imate glede tega dvome.

Dedovanje po oporoki

Dedovanje po oporoki pride v poštev kadar je zapustnik za časa življenja pripravil veljavno oporoko. Predvsem je pomembno, da je oporoka veljavna. V kolikor imate dvome o tem, ali je oporoka veljavna, vam lahko pomaga odvetnik za dedovanje, katerega boste seznanili z vsemi okoliščinami nastanka, ki so vam znane (npr. zdravstveno stanje zapustnika, ko je oporoko pisal).

V praksi je morda ena izmed bolj znana pisna oporoka pred dvema pričama. In ravno pri teh oporokah je lahko sporno, če je veljavna. Iz tega razloga se stranke pogosto odločajo, da bodo pisanje take oporoke zaupale odvetniku. Odvetnik takšno oporoko sestavi in z napotki poskrbi, da bo ta veljavno sklenjena ter jo po želji stranke priglasi v register oporok. Oporoko lahko hranijo stranke same, lahko jo hrani odvetnik ali notar.

Lastnoročna napisana oporoka je druga izmed bolj popularnih, saj ne potrebuje dodatnih prič. Se pa večkrat pojavijo težave z verodostojnostjo take oporoke, saj lahko nekateri dediči dvomijo v njeno pristnost, predvsem tisti, ki bi sicer dedovali po zakonu, v oporoki pa so bili izpuščeni.

Volja zapustnika je omejena in nujnih dedičev pri dedovanju vseeno Zakon o dedovanju ne prezre, četudi jih je morda zapustnik. V takem primeru govorimo o nujnih dedičih. Ti praviloma (na pa nujno!) dedujejo polovico zakonitega deleža. Obstaja tudi možnost razdedinjenja, v res mejnih situacijah, ko dedič ni vreden dedovanja po zapustniku. Ko se je dedič moralno huje pregrešil zoper zapustnika že za časa njegovega življenja. V takem primeru je nepravično pričakovati, da bi tak dedič imel dedno pravico. V kolikor zapustnik ne želi, da bi po njemu dedovale osebe, ki sicer niso dedno nevredne, pa lahko sklene za čas svojega življenja eno od veljavnih dednopravnih pogodb s katerimi svoje premoženje prenese na osebe na katere želi. V takem primeru govorimo o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku ali izročilni pogodba. Njihov namen je, da ne gre za enostransko naklonitev zapustnika, temveč za dvostranski odplačni pravni posel, kjer pravice in obveznosti veljajo na obeh straneh. Vendar so tudi takšne pogodbe lahko izpodbojno, zato je primerno, da se pred sestavo oporoke ali kakšne od navedenih pogodb prej posvetujete s svojim odvetnikom.

Kaj je dedovanje in kaj njegov namen

Z dedovanjem se zagotovi pravno nasledstvo po umrlemu zapustniku, prenos premoženja in tudi morebitnih dolgov na dediče. Dediči, ki dedujejo po zapustniku so namreč univerzalni pravni nasledniki zapustnika. Iz tega razloga ni pametno sprejeti zapuščine, če so obveznosti večje od premoženja in se je dedovanju po zapustniku bolje odpovedati. Sicer drži, da dediči odgovarjajo za zapustnike dolgove le do višine podedovanega premoženja, vendar bo v morebitni izvršbi to potrebno dokazati.

V kolikor niste prepričani, ali bi zapuščino sprejeli ali se ji odpovedali, je najbolje pooblastiti odvetnika za dedovanje, da za vas preveri kaj se z zapuščino in prijavo terjatev dogaja v sodnem spisu.

Dedovanje je pomemben življenjski dogodek, zato je najbolje zadeve urediti vnaprej. V kolikor ste poklicani k dedovanju, pa predhodno preveriti kaj obsega zapuščino in vedeti, da se lahko podeduje tudi dolgove, če jih je zapustnik morebiti imel.